IZLETI PO OKOLICI

- KRALJEVI VRELEC
- PAVILJON KAKTEJ
- KLET KREGAR
- JUNEŽEVA DOMAČIJA
- SKANSEN – MUZEJ NA PROSTEM
- STRMOL
- GRAD OLIMJE
- PTUJ
- MARIBOR
- LJUBLJANA
- BLED
- POSTOJNSKA JAMA
- PAVILJON KAKTEJ
- KLET KREGAR
- JUNEŽEVA DOMAČIJA
- SKANSEN – MUZEJ NA PROSTEM
- STRMOL
- GRAD OLIMJE
- PTUJ
- MARIBOR
- LJUBLJANA
- BLED
- POSTOJNSKA JAMA
Kraljevi vrelec
Vodnjak se nahaja v Spodnji Kostrivnici pod pobočjem Boča. V živo skalo je bil izkopan leta 1857 in leta 1872 poglobljen do globine štirindvajset metrov. Vhodni premer je 72 cm, ki se v globini razširi na 115 cm. Obdaja ga obnovljen z nekaj prvotnimi hrastovimi stebri večji lesen značilen osmerokoten paviljon z novo kovinsko bakreno streho.
Po vsebnosti raztopljenih mineralov spada voda v skupino mineralnih slatin z mineralizacijo okoli 9g/l. Prvo kemično analizo vode je leta 1870 naredil dr. J. Gottlieb in jo uvrstil med alkalne slatine. Slatinsko vodo iz vodnjaka so še pred tridesetimi leti izkoriščali ljudje iz bližnje in daljne okolice, predvsem v času težjih kmetijskih del na poljih in bližnjih vinogradih na pobočju. V neposredni bližini se nahaja tudi Ignacijev vrelec, ki ga je že leta 1803 omenjal A. Suess, iz literature pa je znan tudi Vrtni vrelec, ki pa je danes žal že zasut.
Načrti, ki jih imajo s Kraljevim vrelcem na občini Rogaška Slatina, so: vodna učna pot od Gozdnega in Ivanovega vrelca v centru Rogaške Slatine do Kraljevega vrelca v Kostrivnici, sprehajalna pot od Podplata do Kraljevega vrelca z ogledom bogate baročne cerkve Sv. Marije v Kostrivnici iz l. 1768 in ogledom gotske cerkve Sv. Lenarta v Dreveniku, planinska pot od Podplata mimo Kraljevega vrelca skozi Kostrivnico ter vzponom na Boč, izlet s turističnim vlakom "Rogačan" iz Rogaške do Kraljevega vrelca, in kolesarska pot iz centra Rogaške Slatine po kolesarski stezi do Tekačevega, po obvoznici do Kostrivnice z ogledom Kraljevega vrelca do Podplata in nazaj v center Rogaške Slatine.
Vodnjak se nahaja v Spodnji Kostrivnici pod pobočjem Boča. V živo skalo je bil izkopan leta 1857 in leta 1872 poglobljen do globine štirindvajset metrov. Vhodni premer je 72 cm, ki se v globini razširi na 115 cm. Obdaja ga obnovljen z nekaj prvotnimi hrastovimi stebri večji lesen značilen osmerokoten paviljon z novo kovinsko bakreno streho.
Po vsebnosti raztopljenih mineralov spada voda v skupino mineralnih slatin z mineralizacijo okoli 9g/l. Prvo kemično analizo vode je leta 1870 naredil dr. J. Gottlieb in jo uvrstil med alkalne slatine. Slatinsko vodo iz vodnjaka so še pred tridesetimi leti izkoriščali ljudje iz bližnje in daljne okolice, predvsem v času težjih kmetijskih del na poljih in bližnjih vinogradih na pobočju. V neposredni bližini se nahaja tudi Ignacijev vrelec, ki ga je že leta 1803 omenjal A. Suess, iz literature pa je znan tudi Vrtni vrelec, ki pa je danes žal že zasut.
Načrti, ki jih imajo s Kraljevim vrelcem na občini Rogaška Slatina, so: vodna učna pot od Gozdnega in Ivanovega vrelca v centru Rogaške Slatine do Kraljevega vrelca v Kostrivnici, sprehajalna pot od Podplata do Kraljevega vrelca z ogledom bogate baročne cerkve Sv. Marije v Kostrivnici iz l. 1768 in ogledom gotske cerkve Sv. Lenarta v Dreveniku, planinska pot od Podplata mimo Kraljevega vrelca skozi Kostrivnico ter vzponom na Boč, izlet s turističnim vlakom "Rogačan" iz Rogaške do Kraljevega vrelca, in kolesarska pot iz centra Rogaške Slatine po kolesarski stezi do Tekačevega, po obvoznici do Kostrivnice z ogledom Kraljevega vrelca do Podplata in nazaj v center Rogaške Slatine.





